ZAVAROVANJE - arhiv člankov

01.01.1970

Pokojninska vrzel ali Kako globoko lahko pademo

Marsikdo je že hodil po gorskih pobočjih, blizu strmih sten in prepadov. Že pri manjših podvigih je potrebno imeti nekaj kondicije, pozornost pa bi morala biti usmerjena predvsem na pot pred nami. Korak za korakom. Le en malce nepazljiv korak in že je prepozno. Zdrsnemo, kako˝jo odnesemo˝, pa je velikokrat odvisno zgolj od sreče.

Če zgoraj omenjene vrstice prevedemo v ˝finančne vode˝, je pravzaprav zgodba podobna. Se zavedate, da morda z vsakim dnem stopate bliže finančnemu prepadu? Recimo, da se ta prepad imenuje ˝vaša bodoča pokojnina˝. Ste prav zares prepričani, da imate zagotovljene mesečne prihodke za Vašo ˝jesen življenja˝? Seveda jih imate. Vendar, kolikšne?
V medijih se že dlje časa pojavljajo razne napovedi. Statistični podatki prikazujejo pokojninsko vrzel, ravno tako jo napovedujejo v medijih - ta pa je z vsakim letom večja. V naslednjih 20 do 30 let napovedujejo tudi, da bo pokojnina dosegala le 40% osnove za odmero pokojnine. Se zavedate, kaj to pomeni za vas?

Dobro bi bilo, da na kratko prikažem dejstva o pokojninski vrzeli, kaj pravzaprav pomeni, kako je nastala ter napovedi za prihodnja desetletja. Statistični podatki kažejo, da je rodnost v Sloveniji iz leta v leto manjša. Pomembno je vedeti, da to vpliva na naše bodoče pokojnine. Pokojninski sistemi evropskih držav, prav tako pri nas, temeljijo po principu ˝pay as you go˝, kar pomeni, da aktivno prebivalstvo, ki je zaposleno, plačuje pokojnine že upokojenemu prebivalstvu; otroci torej plačujejo pokojnino svojim staršem.
Razmerje, ki je veljalo še leta 1984, ko so delali trije delavci za eno pokojnino, se drastično spreminja. Podatki kažejo, da je konec leta 2002 delalo le še 1,38 delavca za enega upokojenca, oziroma, 1,6 aktivnega prebivalstva za enega upokojenca!!!

Leto	razmerje zavarovanec : upokojenec
2002	1 : 1,60
2001	1 : 1,65
2000	1 : 1,67
1999	1 : 1,68
1998	1 : 1,66
1990	1 : 2,30
1984	1 : 3,00

Zgornja tabela nazorno kaže slabšanje razmerja, saj so bili v letu 1984 trije zavarovanci na enega upokojenca, v letu 2002 pa le še 1,60 zavarovanca (vir: ZPIZ). Na to razmerje vpliva število rojstev, življenjska doba, št. delovnih mest, št. novo priseljenih oseb v Sloveniji ... Iz grafa je razvidno, kako drastično upada število rojstev v času od leta 1920 do leta 2002.

Kaj pomenijo ti podatki za našo pokojnino? Državna blagajna je tako rekoč kronično prazna. Da država napolni svojo ˝malho˝, poveča davke ali pa uzakoni nove. In glej ga zlomka - tu je: sicer ne prav nov, vendar še vedno dosti nepoznan "zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1", ki je začel veljati januarja 2000. Najslabše jo vedno ˝odnesejo˝ prebivalci z nižjimi dohodki. Ker nimajo sredstev za plačilo svojih obveznosti, pa ˝udari˝ po žepih tiste, ki so celo življenje pridno kot mravljice plačevali prispevke v ZPIZ z utvaro, da jim bo država dala ustrezno pokojnino. Seveda pa nov zakon ni pisan na kožo državljanom naše prelepe deželice! Bistvene spremembe so naslednje:

Povprečje plač se po novem računa na zaporednih delovnih 18 let od prejšnjih 10,
Odmera za pokojnino za polno delovno dobo za moškega (40 let) se je zmanjšala s 85% na 72,5%.
Podaljšala se je delovna doba za ženske s 35 na 38 let.
Možnost za starostno upokojitev je za moške 63 let, za ženske 61 let (več možnih variant).

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih desetletjih:

Padec odmerne stopnje za pokojnino iz sedanjih 72,5% na 30%
Starostna meja se bo podaljševala tja do 65. ali celo do 67. leta za moške!

Morda bodo nekateri celi rekli, da če že mora tako biti, pa naj bo. Vendar se ne zavedajo, da je statistična starost za moškega, rojenega l.1961 le 66 let, za ženske pa 72 let!

Razmerje med najmanjšo in največjo pokojnino pa lahko znaša 1:4. Starostna pokojnina za 40 let delovne dobe (moški), odmerjena od najnižje pokojnine osnove je v mesecu decembru 2002 znašala 74.545,54 SIT, torej pomeni, da najvišja znaša 298.182 SIT.

V praksi te številke pomenijo naslednje:
Kot otroci ste šli v šolo, potem na fakulteto. Nato ste moški služili še eno leto vojaščine, ki ste jo predvidoma končali pri 27-ih letih. Verjetno ste se bili ves čas zaposleni in ko pride 60. rojstni dan, je čas za vaš pokoj. Predostavimo, da imate ob upokojitvi v povprečju 18 let neto plačo 150.000 SIT. V plačo se ne štejejo materilna nadomestila, dnevnice, prevoz na delo, malica ... Do danes imate povprečno 15 let delovne dobe, uveljavljate enega otroka, pet let študija in eno leto vojaščine. Upokojili se boste lahko pri 61-ih letih, t.j. leta 2022, Vaša odmera za pokojnino pa bo znašala le 61,34%!!! Konkretni izračun si lahko napravite sami na spletnih straneh ZPIZ-a.

Vse to pomeni, da danes dejansko:

Prejemate neto plačo z vsemi dodatki (npr.: prevoz na delo, malica, ...), kar znese cca 200.000,00 SIT.
Ob upokojitvi bo znesek, ki Vam ga bo z vsem dolžnim spoštovanjem izplačala država le 92.000 SIT!!!
Torej Vam dohodki ob vstopu v pokoj praktično lahko padejo tudi več kot za 50%.
To razliko med 150.000 SIT in 92.000 SIT v znesku 58.000 SIT imenujemo pokojninska vrzel, praktično pa realna vrzel znaša 108.000 SIT!

Se zavedate, v kakšno brezno drvite? Tej pasti se je možno izogniti, vendar le s pravočasnim ukrepanjem. Dovolj zgodaj je potrebno pričeti zbirati finančna sredstva, ki vam bodo nudila finančno in socialno varnost v pokoju. Tako, kot se je treba opremiti za pot v gore, se je treba opremiti za pot do brezskrbnega uživanja naše ˝jeseni življenja˝. Zato ne odlašajte niti minute, pričnite se ˝opremljati˝ s finančnimi sredstvi, ki vam bodo nudila dodatno pokojninsko rento.

Pa še ta nasvet: Kot lahko v trgovini kupite dobro in slabo opremo za planinarjenje, prav tako lahko na finančnem in kapitalskem trgu ˝kupite˝ dobro ali slabo finančno investicijo. Morda ste si že omislili svoj pokojninski načrt? Vsak načrt je boljši kot nikakršen. Vprašanje je le ali je dovolj dober? Če ste v dvomih in želite vam lahko pomagamo: