E-NASVET ŠT. 3 - KAKO (NE) POSKRBETI ZA STARA LETA

KAKO (NE) POSKRBETI ZA STARA LETA

Na naših spletnih straneh smo že večkrat opozarjali na problematiko v zvezi pokojninske vrzeli. Problem je v današnjem času še obvladljiv. Seveda, če se ga lotite na pravi način. Pri našem delu redno opažamo, da ljudje vedo, da varčujejo. Ne vedo pa, koliko bodo iz tega varčevanja tudi zares dobili. Veliko je produktov, v katere ljudje vlagajo svoja privarčevana sredstva za dodatno pokojnino. Vendar le ti zaradi tako imenovane "varnosti" nalagajo sredstva v nizkodonosne vrednostne papirje. Pravzaprav so nizki donosi, da velikokrat po odbitu stroškov, dohajajo le raven inflacije ali pa še to ne.

Mnenja smo, da takšnih opozoril ni nikoli preveč. V poslovnem dnevniku Finance smo dne 3.2.2005 zasledili članek, Kako (ne) poskrbeti za stara leta. Prispevek varčevalca, ki nazorno opisuje svoje mnenje nad izbranim varčevalnim programom. Na njegovo srečo je kmalu ugotovil, koliko drago ga "varnost" stane. Preberite spodnji sestavek. Morda vam bo koristil, da se ne zapletete v podobno situacijo.

Nasvet:
Na vas je, kako in kje boste varčevali za svojo pokojnino. Zato se ne prenaglite. Pozanimajte se o detajlih pogodbe. Kajti, ko enkrat pristopite k pogodbi, je takšna lahko za vas zelo draga.

Pri postavljanju varčevalne strategije vam lahko pomagamo. Kliknite na povezavo in zahtevajte svetovanje...

Avtor: Blaž ZALAR
dolgorocno_varcevanje




clanek>KAKO (NE) POSKRBETI ZA STARA LETA/Dr. Orest Jarh/avtor

dolgorocno_varcevanje


Z dovoljejem Financ in dovoljenjem avtorja vam članek posredujemo. Mnenje o njem si ustvarite sami.

Kako (ne) poskrbeti za stara leta
Redakcija poslovnega dnevnika Finance
finance@finance-on.net
objavljeno: 3.2.2005

V minulem letu so se zaposleni v našem zavodu odločali o pristopu k prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Da bi dosegli bolj zanesljivo večino med zaposlenimi, sem se k shemi priključil tudi sam. Iz previdnosti sem se odločil za najnižjo možno premijo, saj se mi je zadeva že od začetka zdela vprašljiva. Pred dnevi sem iz Prve pokojninske družbe prejel obvestilo o vrednosti premoženja in vsi moji dvomi so se izkazali za več kot upravičene.

V obvestilu mi ponosno sporočajo, da je vrednost mojega premoženja 25.692,27 tolarja, kar naj bi bilo super, saj da so poslovali bolje od pričakovanj. V naslednjem odstavku pa piše, da je bila vsota vseh v prejšnjem letu vplačanih premij 26.130 tolarjev.

Torej je genialcem iz Prve pokojninske družbe v osmih mesecih uspelo zapraviti dober poldrugi odstotek mojega vplačanega denarja. Dobro, v nepredvidljivih razmerah na trgu kapitala se tudi to lahko zgodi, toda v minulem letu je slovenski borzni indeks zrasel za več kot 20 odstotkov. V takšnih razmerah moraš biti resnično popolnoma nesposoben, da ustvariš izgubo. Zgoraj omenjeni geniji pa se ob tem še hvalijo, da so poslovali uspešneje od pričakovanega. Kaj hudiča bi se zgodilo z denarjem, ki sem jim ga (resda po lastni neumnosti) zaupal, če bi poslovali normalno ali bognedaj, celo pod pričakovanji.

Prava ironija pa sledi v nadaljevanju, kjer me ti isti velemojstri finančnega upravljanja pozivajo, naj v prihodnje povečam premijo, da me bodo lahko opetnajstili še za večjo vsoto. Ali ti tipi res mislijo, da smo vsi totalni kreteni, in ne opazimo, da z našim premoženjem delajo kot svinja z mehom. Niti na misel mi ne pride, da bi premijo povišal, še o tem, kar plačujem zdaj, bom resno razmislil. Država nam res ne bo dala kaj prida pokojnine, toda, kot nazorno kaže ta primer, je bolje hraniti denar doma v nogavici, kot pa ga zaupati takšnim strokovnjakom.

Sledi odstavek s pompoznim naslovom ZELO POMEMBNO!!! Če odmislimo popolnoma nesprejemljivo sklicevanje na nek televizijski prispevek, ki si ga ustanova, ki da kaj nase, ne bi smela privoščiti, je vse drugo čista izmišljotina. Upoštevajoč njihovo trenutno izjemno uspešnost, bi ob plačevanju predlagane mesečne premije 13.800 tolarjev po 20 letih na mojem računu ostalo okrog dva milijona gotovine. To je za dober milijon manj, kot je vsota vplačanih premij. Ne pozabimo, pri izračunu smo predpostavili dobro poslovanje, kot je bilo minulo leto, lahko bi bilo še precej slabše.

Da bi v 20 letih privarčeval deset milijonov, bi morali Prvi pokojninski Supermani dosegati najmanj desetodstotni letni donos, nekaj podobnega pa bi jim moralo uspevati tudi, da bi iz hipotetično privarčevanih deset milijonov tolarjev izplačevali 74 tisoč tolarjev pokojnine. Vse to pa je nekaj povsem drugega kot petodstotna zguba, ki so jo v mojem primeru pridelali v prvem letu.

Žalostno je, da v nasprotju s svojimi starši naša generacija ne bo deležna spodobnih pokojnin, še bolj žalostno pa je, da se mora v vsej tej godlji človek še otepati strokovnjakov, ki v nesreči drugih kujejo lasten zaslužek. Zgornji primer jasno kaže, da se je najbolje zanesti nase.

Avtor: Dr. Orest Jarh, Ljubljana

Zavarovalnica Sava Triglav Zavarovalnica Wiener Stadtische Allianz Slovenija Generali Zavarovalnica Vzajemna Prva Grawe Zavarovalnica